Vabilo na predavanje na temo vpliva učenja glasbe na razvoj otroka in posledično – zakaj vpisati otroka v glasbeno šolo.
Predavanje bo v v ponedeljek, 12. maja ob 18.00 v dvorani na GŠ Kranj na Cankarjevi ulici 2
Predavanje je brezplačno, traja cca 1 uro, so pa zaželene prijave na https://forms.gle/bfthwS24RmX7bwYc9 do 9. maja.
Za tiste, ki vas zanima več pa en hiter povzetek številnih raziskav…
🎵 Glasbene veščine:
Branje notnega zapisa
Razvijanje posluha (melodični, harmonični, ritmični posluh)
Razumevanje glasbene teorije (ritem, lestvice, akordi, dinamika ipd.)
Tehnična obvladanost glasbila (pravilna drža, prsti, intonacija ipd.)
Igranje po notah in na pamet
Sposobnost igranja solo in v skupini (komorna igra, orkester)
Razvijanje muzikalnosti in interpretacije
Improvizacija in ustvarjanje lastnih skladb
🧠 Kognitivne in miselne veščine:
Boljša koncentracija in pozornost
Krepitev spomina (posebno slušnega in motoričnega)
Razvijanje potrpežljivosti in sposobnosti dolgotrajnega dela
Boljša sposobnost reševanja problemov (npr. pri razumevanju zahtevnih del)
Povezovanje čustev z izražanjem (emocionalna inteligenca)
📆 Organizacijske in delovne navade:
Redno in strukturirano delo (dnevno vaditi zahteva disciplino)
Upravljanje časa (uravnoteženje šole, vaje, drugih obveznosti)
Postavljanje ciljev in spremljanje napredka
Odgovornost do lastnega razvoja
🤝 Socialne veščine:
Sodelovanje z učitelji, korepetitorji in sošolci
Nastopanje pred publiko (premagovanje treme, samozavest)
Sprejemanje konstruktivne kritike in učenje iz nje
Delo v skupini in poslušanje drugih
💡 Ustvarjalnost in izražanje:
Razvijanje umetniške senzibilnosti
Uporaba domišljije pri interpretaciji
Spoznanje, da obstajajo različni pristopi in stili
🧠 Razširjene kognitivne in miselne veščine:
Izboljšanje delovnega spomina: igranje glasbila krepi sposobnost zadrževanja in obdelave informacij, kar je ključno pri učenju, reševanju nalog in jezikovnem razumevanju.
Povezava z učenjem jezikov:
Glasba in jeziki uporabljajo podobne nevronske mreže – poslušanje in ustvarjanje glasbe izboljšujeta fonološko zavedanje, kar olajša učenje izgovorjave in razumevanje tujih jezikov.
Igranje glasbila uri slušno diskriminacijo (npr. zaznavanje tonov, ritma), kar pomaga tudi pri zaznavanju intonacije in naglasov v jezikih.
Razumevanje vzorcev in struktur (matematika):
Glasba je močno povezana z matematiko – notni zapisi, ritmi in lestvice temeljijo na matematičnih odnosih.
Otroci, ki redno vadijo glasbilo, pogosto razvijejo boljše sposobnosti za razumevanje abstraktnih vzorcev, logike in zaporedij – to koristi pri aritmetiki in algebri.
Razvoj prostorskega-temporalnega mišljenja:
Igranje glasbila spodbuja prostorsko dojemanje (npr. predstavljanje not na notnem črtovju in prstov na glasbilu).
Tovrstno mišljenje je pomembno pri reševanju problemov v matematiki, geometriji, arhitekturi, pa tudi v vsakdanjih situacijah (npr. orientacija v prostoru).
Multitasking in koordinacija:
Otrok med igranjem pogosto bere note, posluša svoj zvok, hkrati nadzira prste, dihanje ali lok – to krepi sposobnost hkratnega izvajanja več nalog.
Analitično mišljenje in razumevanje celote:
Razčlenjevanje skladb in razumevanje njihove zgradbe razvijata sposobnost analiziranja kompleksnih informacij, iskanja logike in povezav.
