Svetovni dan voda, ki ga vsako leto obeležujemo 22. marca, je po vsem svetu namenjen:
- ozaveščanju ljudi o pomembnosti vode za življenje na Zemlji in
- poudarjanju pomena trajnostnega upravljanja vodnih virov.
Letošnji svetovni dan voda 2023 se osredotoča na reševanje vodne in higienske krize z geslom POSPEŠIMO SPREMEMBE. Ljudi poziva, naj storijo vse, kar lahko, da bi ju pomagali rešiti.
Cilj je, da bi morali v naslednjih sedmih letih vsem zagotoviti dostop do vode in sanitarno varnost ter poskrbeti za trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri.
Letošnji svetovni dan voda nagovarja ljudi z »BODI SPREMEMBA, KI JO ŽELIŠ VIDETI V SVETU« kar je enkratna priložnost, da združimo moči za vodo.
KAJ LAHKO STORIM(O), DA POSPEŠIM(O) SPREMEMBE?
- Vsak od nas lahko postane del sprememb in v svojem vsakdanjem življenju spremeni načine uporabe, porabe in ravnanja z vodo in prispeva k ohranjanju naših vodnih virov.
- Varčuj z vodo (pri osebni higieni, pri pripravi hrane, pomivanju posode, pranju perila …).
- Razumno uporabljaj nevarne snovi v gospodinjstvih.
- Z deževnico zalivanj vrt.
- Živilskih odpadkov, olj, zdravil in kemikalij ne meči v wc-školjko ali v odtoke.
KLJUČNA DEJSTVA
- 1,4 milijona ljudi na leto umre zaradi bolezni, povezanih z onesnaženo vodo, slabimi ali neobstoječimi sanitarijami ter slabo higieno; bolezni, ki jih lahko preprečimo, kot sta kolera in tifus, predstavljajo smrtno nevarnost v skupnostih brez varno upravljanih vodnih virov in sanitarij. Negativni učinki okužb s črevesnimi zajedavci in podhranjenost lahko zaradi redne driske in bruhanja pustijo vseživljenjske posledice.
- Danes kar četrtina ljudi (2 milijardi) po svetu nima varne pitne vode. »Varna « je krajše za uradni izraz »varno upravljana«, kar pomeni pitno vodo, ki je na voljo v stavbi, na razpolago, kadarkoli jo potrebujemo, in ni onesnažena.
- Skoraj polovica svetovnega prebivalstva (3,6 milijarde ljudi) nima varnih sanitarij. »Varne sanitarije« pomeni stranišče, ki si ga ne delimo z drugimi gospodinjstvi in kjer se človeški izločki varno odvajajo ali od koder se odpeljejo v čistilno napravo.
- 494 milijonov ljudi še vedno prakticira »opravljanje potrebe na prostem«. Številni ljudje nimajo druge izbire, kot da gredo na stranišče na prostem (na polje, za grm, v jarek, stransko ulico), pogosto ponoči, da jih drugi ne vidijo. Drugje so sanitarije slabo vzdrževane, nedostopne ali neprimerne, zato jih ljudje nočejo uporabljati.
- 1,8 milijarde ljudi uporablja zdravstvene ustanove ali je zaposlenih v zdravstvenih ustanovah brez osnovne oskrbe z vodo. To pomeni, da skoraj četrtina svetovnega prebivalstva dela ali se zdravi v klinikah oziroma bolnišnicah, kjer je za vodo treba hoditi ali stati v vrsti več kot 30 minut ali kjer voda prihaja iz nezaščitenega vodnega vira, na primer iz potoka, reke ali ribnika.
- 44 % odpadnih voda iz gospodinjstev na svetu ni varno očiščenih. To pomeni, da skoraj polovica odpadnih voda, ki prihajajo iz gospodinjstev, iz njihovih stranišč, pomivalnih korit, odtokov in žlebov, steče nazaj v okolje, ne da bi bile iz njih odstranjene škodljive snovi.
- Več kot 50 % mokrišč je bilo izgubljenih od leta 1900 zaradi izsuševanja mokrišč za potrebe kmetijstva. To je ena od mnogih povezav med krizo oskrbe z vodo in podnebno krizo. Zaradi izgube mokrišč izginjajo habitati številnih vrst, vedno manj je rastlin in prsti, ki nase vežejo ogljikov dioksid, uničuje se ekosistem, ki čisti vodo in ščiti pred poplavami.
- 72 % vse načrpane vode se porabi v kmetijstvu, 16 % za gospodinjstva in storitve ter 12 % v industriji. Kmetijstvo je daleč največji porabnik vode na svetu. Ob naraščanju števila prebivalstva in vedno večjih potrebah po hrani moramo poskrbeti, da bo kmetijstvo učinkoviteje porabljajo vodo.
Mateja Hafner
