Na naši šoli že triindvajset let poteka projekt, katerega namen je ozaveščati otroke in odrasle, da so med nami ljudje, ki nas še posebej potrebujejo. Letošnji humanitarni tek, ki je nadgradnja projekta, je bil za našo šolo (Osnovna šola Orehek) še posebej pomemben.
Kako se je zgodba o humanitarnosti pravzaprav začela? Pred triindvajsetimi leti sta dve mami prišli na idejo, da bi povezali učence v šoli z njihovimi prizadetimi vrstniki, ki se takrat še niso šolali v rednih osnovnih šolah. To sta bili Marija Božič, ki dela na Zvezi Sonček, in Tatjana Štular, učiteljica na naši šoli. Prvo leto je ideja zaživela v obliki projektne naloge v njenem razredu. Gospa Štular si je zadala cilj, da bi se njeni učenci povezali z vrstniki, ki se šolajo v specializiranih ustanovah. Njihovo sodelovanje je temeljilo na dopisovanju, obiskovanju in skupnih izletih. Da bi otroci lažje navezali stike s svojimi sovrstniki, ki so drugačni od njih, se je gospa Štular povezala s Svetlano Makarovič in ji predstavila svojo idejo. Na osnovi te ideje je Svetlana Makarovič napisala pravljico Veveriček posebne sorte, Marjan Manček pa je veveričku Čopku dodal še slikovno podobo. Verjetno vsi poznate zgodbo o veveričku Čopku, ki je ena od petih malih veveričk veverice Puhanke, vendar pa ni tak kot njegovi bratje in sestre. Že kmalu se je izkazalo, da je gibalno oviran, saj ima eno tačko nenavadno skrivljeno in tanjšo od drugih.
Zaključek zastavljenega projekta je bil zelo slavnosten – prireditve sta se udeležila tudi Svetlana Makarovič in Marjan Manček. Posebni gostje so bili otroci s cerebralno paralizo. Naslednje leto se je projektu pridružilo že 250 šol in toliko jih v projektu sodeluje še danes. Leta 2000 smo projektu na naši šoli dali novo ime, »Veveriček gre v šolo«, po večini šol pa projekt sedaj poteka pod imenom »Korak k Sončku«.
Ves čas trajanja projekta se nam je zdelo pomembno, da se v šolo vključijo tudi osebe s posebnimi potrebami. Velik poudarek smo dali izobraževanju učiteljev in ostalih strokovnih delavcev, ki so prihajali v stik z drugačnimi otroki. Velika prelomnica v šolanju otrok s posebnimi potrebami je bilo leto 2000, ko je nova šolska zakonodaja omogočila njihovo vključitev v redne osnovne šole. Bili smo med prvimi šolami, ki so pogumno stopile na to pot. Z znanjem in izkušnjami, ki smo jih že imeli, smo pomagali tudi drugim gorenjskim šolam.
Pred desetimi leti je gospa Štular projekt nadgradila. Na Osnovni šoli Orehek je bil organiziran 1. Čopkov tek, ki je ime dobil po veveričku Čopku iz knjige. Tek je humanitarnega značaja. Otrokom želimo privzgojiti čut za sočloveka, prijaznost in tolerantnost do vseh, tudi do tistih, ki so kakorkoli drugačni od nas. Otroci pomagajo sošolcem s posebnimi potrebami v obliki prispevka za štartnino, saj se vsak otrok odreče eni kepici sladoleda in denar nameni za Veveričkov šolski sklad. Zbrani denar porabimo izključno za nakup računalniških programov in didaktičnih pripomočkov za otroke s posebnimi potrebami, za usposabljanje učiteljev in za spremstvo otrok na taborih.
Letošnji Čopkov tek je bil za nas še posebej pomemben, saj se nam je kot častni pokrovitelj pridružil predsednik države gospod Borut Pahor. Žal nam je 6. oktobra 2015, ko naj bi tekli, ponagajalo vreme. Tako smo prireditev prestavili v šolo, kjer smo organizirali razna športna tekmovanja in animacije ter predavanja za otroke. »Prijatelji smo vsi, ker si pomagamo v težkih dnevih, zato podajmo si roke, stisk roke naj pove, verjamem vate,« so zapeli otroci, ki so predsednika sprejeli z velikim navdušenjem. Gospod Pahor je v uvodnem pozdravu v avli šole poudaril, da podpira projekt in upa, da bo njegova navzočnost spodbuda za nadaljnje delo in zahvala za organizacijo te solidarne prireditve. Kako otroci podpirajo projekt, so pokazali tudi v pogovoru z gospodom predsednikom. Suvereno so namreč povedali, da biti human pomeni, da smo solidarni, prijazni, da si pomagamo med sabo, da se imamo radi, da se ne žalimo, … Po uvodnem pozdravu si je gospod Pahor ogledal delček filma o košarkarju Mihu Zupanu, ki je že od rojstva gluh, a je dokazal, da lahko človek kljub temu s trudom in delom doseže odlične rezultate. Sledil je ogled dejavnosti, ki so potekale na šoli. Na koncu nam je gospod Pahor obljubil, da se bo naslednje leto teka ponovno udeležil in da lahko teče tudi v dežju. Poleg učencev, otrok iz vrtca in njihovih staršev so bili na prireditvi prisotni tudi varovanci Doma Matevža Langusa iz Radovljice.
Prireditev je kljub slabemu vremenu odlično uspela. Upamo, da nam bo naslednje leto vreme bolj naklonjeno in se bomo lahko pomerili v teku. Iskrena hvala vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je prireditev uspela.
Urška Zimic
